Sobotno dopoldne je bilo idealno za tekaški trening. Vsaj mislil sem tako. Zjutraj smo se z družinico napokali v avto in se odpeljali v nam bližnji Zagreb, na Jarun. Ta predel Zagreba je bil ta dan poln ljudi, ki so uživali v raznovrstnih športnih in nešportnih dejavnostih. Na jezeru si lahko opazoval veslače, jadralce, surferje, kanuiste, plavalce in še kaj bi lahko naštel. Okoli jezera je bilo precej športno aktivnih na kolesih, rolerjih, rolkah, z vozički in peš, veliko jih je posedalo po barih, se sončilo na plaži ali pa se zabavalo ob žaru in dobro ohlajenih pijačah. Tako je bil na Jarunu pravi mestni vrvež. Temperatura zraka se je povzpela na prav poletnih 31 st. C. Lepo ni kaj. Organizator se je potrudil in štart polmaratona najavil ob 11.30. Verjetno je menil, da bo takrat ravno prav vroče in bodo tekači veselo tekali po razbeljem asfaltu. No, štart je bil vsekakor vzpodbuden. Kljub temu, da sem si prisegel da začenem v tempu 4:10, je šlo že takoj 3:40. Šest asov nas je teklo skupaj, medtem ko so trije (med njimi tudi odličen triatlonec Patrčevič) potegnili še hitreje. Vmes se malo pogovarjamo, kakšen čas bo kdo tekel, kako lepo vreme je ipd. Na osmem kilometru se ni več nihče pogovarjal, ampak nas je kar lepo "odrezalo". Nekaj takoj, nekaj kakšen kilometer ali dva kasneje. Zame je tek postal pravo "matranje", saj sem v prvih kilometrih pokuril vso "pamet". In potem sem trpel...vročina, težke noge, premalo okrepnih postaj, pogled na ljudi, ki so se zabavali, ko smo se mi mučili. Vonj po žaru in čevapčičih se je prepletal sprva z željo po kozarcu hladne vode, kmalu je se je le ta spremenila v željo po hladnem pivu:) Kilometri so tekli počasi, tempo pa je bil daleč od željenega. No, vsaj zajec za 1:30 me ni prehitel..očitno je tudi njega vročina zmatrala. Vmes so me prihiteli trije, morda štirje tekači ki so bili pametnejši. Začeli so zmerno in potem pospeševali v drugem krogu. Tekma je bila zame posebna izkušnja, saj je prevladala želja po osebnem rekordu, namesto da bi se držal prvotno zastavljenega načrta. No, poizkusil pa le sem:) Kljub pomanjkljivi organizaciji in veliki količini tekmovalcev, ki so potrebovali zdravniško pomoč smo se imeli na Jarunu lepo....Jarun, 16. 6. 2012 prihajam na olimpika, da ti vrnem vsa tvoja prizadevanja, da me zlomiš (padec 2010, predrta zračnica 2011, tek trpljenja 2012)!
Zanimivost: na podelitvi medalj smo poželi največji aplavz, predvsem na račun tamalih dveh, Jaka in Eme. Prisrčno je bilo.
Končni rezultat:
3. mesto v kategoriji in 9. mesto absolutno. V moški konkurenci je nastopilo 108 tekačev.
Povezava do uradnih rezultatov.
Uradna spletna stran.
