Z Ino in Jakcem v trebuhu sva se v Ljubljano odpravila že dan poprej. Čeprav bi bilo pametno v soboto počivati sva midva 3 ure hodila po trgovinah in potem še 3 ure po mestu. Tako je to, ko greš s svojo najdražjo iz mirnega podeželja (čeprav pravijo, da so Brežice mesto) v Mesto:)
Na dan tekme sem se po ustaljenem protokolu pripravil na tekmo. Želel sem, da bi tekel 1:25. Pa ni šlo vse po načrtih. Poškoda mišice in popolno mirovanje v zadnjem tednu sta botrovala k slabši pripravljenosti na tek. Do 12. kilometra je šlo odlično, potem pa spet kriza in na koncu čas
1:26:46. V zadnjem kilometru je bil Bruno Glaser tisti, ki me je vzpodbujal med samim tekom. On je zavil v 2. krog, ker je tekel na 42km razdalji...ko sem pomislil, da bi moral še sam v 2. krog...noro..tega pa se ne grem...še.
Končna ocena: čas iz Zagreba sem popravil za 1 minuto in s tem moram biti zadovoljen, saj gre za moj 2. nastop na polmaratonu.